Tadej Žugman: Portret duše

Draž upodobitve določene osebnosti, soočanje z zunanjimi posebnostmi in z notranjo enigmo individualnega organizma arhitekta in slikarja Tadeja Žugmana vedno znova vabi k uresničevanju ene najtežjih slikarskih nalog. Portretiranje, kateremu se posveča z vso predanostjo, je njegova paradna disciplina. Rezultati dolgotrajnega, študijsko poglobljenega, perfekcionistično izvedenega, barvno žlahtnega in oblikovno dovršenega ustvarjanja njegova dela umeščajo v fotorealistične in celo hiperrealistične okvire. Ob nazornosti in bogastvu informacij pa slikar s portreti sega onkraj videnega in izrečenega. Odpira pogled v dušo, a ne le portretiranca. Ta namreč preko očesnega stika vzpostavlja odnos z gledalcem in na samosvoj način nagovarja prav vsakega posebej. Tako Žugman ne ustvarja zgolj umetnosti upodobitve, ampak umetnost zavedanja, sebe in svojega bližnjega. Portretu dodaja novo, dodatno vrednost in presežno dimenzijo.

Z odličnim risarskim znanjem stopa v proces snovanja svojega portretnega izbranca, tako otrok kot odraslih oseb. V risbi s svinčnikom ali pastelno kredo ustvarja karakterno raznolike sledi; od aktivnih linij, ki so oblikotvorne, do medialnih ali razmejitvenih in pasivnih, s katerimi oblikuje ploskve. Tako dosega »plastiko« obraza in telesa. Preko fizičnih danosti pa predstavlja čustveno izraznost in podaja psihološko analizo stanj. Vedno se zaustavlja pri upodobitvi rok, pri njihovi drži in gestikulaciji, saj so te, poleg oči in ustnic, identifikacijsko najbolj pomemben segment človekove pojavnosti.

Preko risbe prestopa v svet slikarsko jasnega uresničevanja v tehniki olja na platnu. Disciplinirani in prefinjeni nanosi barve, plastenja in mehki barvni prehodi mu omogočajo izvrstno modelacijo obrazov in teles. Avtor ustvarja nazorne, impozantne, reprezentativne, na likovno prepričljiv način podane dvojnike. Posebno skrb posveča umestitvi portretiranca v prostor, ki s svojo zgovornostjo dodatno pojasnjuje zgodbo figure. Nadvse pomembna mu je tudi svetloba, ki vstopa v ambient in s svojo oživljajočo močjo dodatno prebuja človekov obraz in krepi njegov izraz. Pri tem sledi veščinam in spoznanjem starih mojstrov.

Tadej Žugman senzibilno, dovršeno in avtorsko pristno opisuje ter s subtilno miselno percepcijo izraža. Tako ustvarja likovne presežke, ki so vselej aktualni. S svojim umetniškim delovanjem pomembno prispeva k portretistiki in krepi njeno prisotnost na sodobni likovni sceni. — Anamarija Stibilj Šajn, univ. dipl. um. zg. in kustosinja