Med odpornostjo in asimilacijo

V okviru predavanja bo predstavljen raziskovalni projekt »Med odpornostjo in asimilacijo« (Zwischen Resilienz und Assimilation), ki se bo podrobneje ukvarjal z zgodovino koroških Slovencev in Slovenk od leta 1945 do leta 1991. Ti dve letnici na eni strani označujeta konec druge svetovne vojne in začetek (do leta 1958/59) obveznega dvojezičnega pouka na mešanem jezikovnem območju Južne Koroške, na drugi strani pa suverenost Slovenije in začetek dvojezične ljudske šole zunaj mešanega jezikovnega območja.

Ta štiri desetletja štejejo, kljub posameznim temeljitim študijam, med najmanj raziskana, čeprav zajemajo dogodke, ki sodijo med usodne v novejši zgodovini koroških Slovencev in Slovenk v okviru Druge avstrijske republike; to velja tudi za odnose med slovensko narodnostno skupnostjo na Koroškem in njeno »matico«, tj. republiko Slovenijo v Jugoslaviji: Tu naj le na kratko omenimo dvojezični pouk in njegovo ukinitev, starševske stavke, Avstrijsko državno pogodbo s 7. členom (1955), ustanovitev Slovenske gimnazije v Celovcu, odnose s krško škofijo (sinoda 1972), ortstafelšturm 1972, poseben popis prebivalstva leta 1976 ali nenehen pritisk nemško-nacionalnih krogov do 1991 – dogodki, ki so bistveno vplivali tudi na dvostranske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo. Projekt se bo opiral na doslej še nepreučene (neobjavljene) zbirke virov, intervjuje v okviru oralne zgodovine ter empirične podatke, da bi bistveno prispeval k razjasnitvi vprašanja, kako je bilo mogoče, da se je število koroških Slovenk in Slovencev prav v tistih desetletjih drastično zmanjšalo, ko so se zahvaljujoč Slovenski gimnaziji socialno preoblikovali iz kmečke v visoko izobraženo etnično skupnost. Je bil razlog v premalo cenjenem slovenskem jeziku? — Univ.-Prof. Mag. Dr. Marija Wakounig MAS

Razstava »Ko svetloba sreča formo« združuje slikarski opus Karmen Bajec in kiparska dela Boštjana Novaka v dialogu dveh samosvojih umetniških poetik. Čeprav ustvarjata v različnih medijih, ju povezuje raziskovanje temeljnih likovnih elementov – svetlobe, prostora, forme in zaznave.

Karmen Bajec v najnovejšem slikarskem ciklu raziskuje svetlobo kot avtonomen slikarski element. Izhajajoč iz izkušenj umetniške rezidence v Parizu primerja mediteransko in severnoevropsko svetlobo ter skozi redukcijo podobotvornih elementov gradi subtilna barvna polja, kjer svetloba sama postane nosilka podobe.

Boštjan Novak razvija prepoznaven kiparski izraz stilizirane figuralike z abstraktnim ključem. Njegove skulpture presegajo opisnost figure in skozi premišljeno kompozicijo, prostorske odnose ter ritmizacijo volumnov vzpostavljajo večplastne prostorske pripovedi.

Skupna razstava odpira dialog med sliko in skulpturo na ravni bistvenih likovnih vprašanj. Svetloba pri Karmen Bajec postaja prostor, medtem ko Boštjan Novak prostor oblikuje skozi abstrahirano figuro in prečiščeno formo. Njuna dela povezujejo redukcija, zadržanost in izostrena občutljivost za zaznavo, ki obiskovalca vabijo k počasnemu opazovanju in kontemplativni izkušnji sodobne umetnosti. — Olga Butinar Čeh, dipl. prof. umetnostne zgodovine

Prireditev bo dvojezična. Po prireditvi vabimo na pogostitev.