100 let slovenskega stripa

Ob bližajoči se 100-letnici slovenskega stripa je nastala pregledna razstava, ki nas popelje na potovanje skozi zgodovino tega medija in njegovo mesto v slovenski kulturi – od zgodovinskih začetkov do dosežkov sedanjosti.

Razstava je nastala v sodelovanju z Iztokom Sitarjem, priznanim slovenskim striparjem in publicistom, ki je znan po obsežnih raziskavah zgodovine stripa. Predstavlja zgodbe avtorjev in založnikov ter prikazuje, kako se je strip v zrcalu družbenih okoliščin, političnih prelomov in estetskih teženj nenehno spreminjal in razvijal. Kronološki pregled predstavlja 24 slovenskih stripovskih ustvarjalcev: od pionirjev, kot so Hinko Smrekar, Milko Bambič in Marjan Amalietti, do sodobnih glasov, kot sta Gašper Krajnc in Katarina Šeme.

Dogodek je del Knjigotapljenja – slovenskih knjižnih srečevanj na Dunaju, ki potekajo 13. in 14. oktobra 2026.

Ciril Horjak – Dr. Horowitz je akademski slikar, stripar, ilustrator in predavatelj. Je avtor številnih stripov, soavtor strokovnih knjig in priročnikov ter avtor prvega slovenskega učbenika o stripu »Najmanjša velika enciklopedija stripa«. V doktorski disertaciji se je poglobljeno ukvarjal s sekvenčno artikulacijo v delu Hinka Smrekarja. Kot izjemen pedagog z neobičajnim socialnim čutom se dejavno zavzema za vključevanje ranljivih skupin in je razvil izobraževalni koncept na podlagi stripa. Za pedagoško delo je leta 2011 prejel nagrado Andragoškega centra Slovenije. Njegov poučni strip »Endodontostrip« o endodontskem zdravljenju zob je odmeval tudi v tujini. Za Evropski parlament je z Andrejem Miholičem ustvaril strip »Moč Evrope: strip o Evropski uniji«.

V svoji karieri je ustvaril več tisoč ilustracij za časopise, revije in knjige. Njegova dela so bila objavljena tudi v mednarodnih medijih, med drugim v britanskem The Guardianu, francoskem Le Mondu, v Chicago Tribune in nemškem Die Zeit. Med njegova vidnejša dela sodi stripovski album »Kralj Ubu«, ki je po slavni drami francoskega pisatelja Alfreda Jarryja nastal v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom, Gledališkim inštitutom Zbigniewa Raszewskega v Varšavi in Gledališkim inštitutom Divadelný ústav v Bratislavi.

Za umetniško ustvarjanje je prejel številna priznanja, med njimi leta 2024 nagrado Prešernovega sklada za dosežke na področju ilustracije in stripa.

Zoran Smiljanić, znan tudi pod psevdonimom Vittorio de la Croce, je stripar, ilustrator, karikaturist, scenarist in publicist. Njegov opus obsega kultne naslove, kot sta »Hardfuckers« in »Hiša Metoda Trobca«, stripovsko serijo »Meksikajnarji« ter sodobne biografske stripe o Ivanu Cankarju, Jožetu Plečniku in Karlu Destovniku – Kajuhu. Serija »Meksikajnarji«, epska saga o slovenskih prostovoljcih, ki so se med letoma 1864 in 1867 v Mehiki bojevali za cesarja Ferdinanda Maksimilijana Habsburškega, mlajšega brata Franca Jožefa I., je v nemščini izšla pri avstrijski založbi Bahoe Books. Leta 2011 je za Državni zbor Republike Slovenije ustvaril stripovski učbenik »Ustava v stripu«.

Ob stoletnici požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu je z zgodovinarjem dr. Ivanom Smiljanićem ustvaril odmeven zgodovinski stripovski album »Črni plamen«, ki je leta 2020 prejel nagrado za najboljšo izvirno stripovsko publikacijo leta. Njegov najnovejši biografski strip »Fritz Lang: Ljutomer – Berlin – Hollywood« je posvečen avstrijsko-ameriškemu filmskemu režiserju in scenaristu Fritzu Langu, ustvarjalcu kultnega znanstvenofantastičnega filma »Metropolis«, ki se je v Ljutomeru (pri Grossmannu, pioniru slovenskega filma) navdušil za kino. Objavlja doma in v tujini, njegovi stripi so prevedeni v več jezikov, avstrijskemu občinstvu pa so na voljo pri založbi Bahoe Books.

Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim častno nagrado »Hudi maček« za izjemen prispevek k stripovski umetnosti (1. Grossmannov festival fantastike in stripa, 2019) in nagrado »Zlatirepec« za najboljši izvirni strip v slovenskem jeziku (2019).

Leta 2023 ustanovljeni Zaa Zaa Trio združuje tri glasbenike različnega porekla, ki jih povezuje skupna vizija razvijanja sodobnega in avtentičnega koncepta komorne glasbe. Vsi trije glasbeniki so se izobraževali na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju (mdw) ter združujejo poglobljeno poznavanje tradicionalnega repertoarja z obsežnimi izkušnjami na področju sodobnih glasbenih jezikov. Intenzivno ukvarjanje z novo glasbo – tako v okviru študija kot izvajanja in posredovanja glasbe – predstavlja eno osrednjih področij umetniškega delovanja tria. Izkušnje na najvišji ravni, pridobljene pri vodilnih dunajskih in mednarodnih ansamblih, kot so Klangforum Wien, PHACE, Platypus Ensemble in Ensemble Wiener Collage, pomembno zaznamujejo njihovo skupno delo. Komorna zasedba tria omogoča, da tudi kompleksne repertoarje oblikujejo z veliko natančnostjo, hkrati pa jih približajo širšemu občinstvu. Člani Zaa Zaa Trio so mednarodno dejavni glasbeniki, ki so močno vpeti v dunajsko glasbeno okolje.

V Italiji rojeni violinist Paolo Vuono deluje kot solist, komorni in orkestrski glasbenik. Trenutno opravlja umetniški doktorski študij na mdw, pri katerem je njegov glavni poudarek sodobna glasbena praksa. Na tekmovanju Boris-Pergamenschikow je prejel prvo nagrado.

Dunajski violončelist Manuel Schager je na mdw na Dunaju študiral koncertno smer violončela in instrumentalno pedagogiko. Njegovo osrednje področje je sodobna glasba. Je član ansambla Ensemble Wiener Collage, redno sodeluje z ansamblom PHACE ter nastopa na festivalih, kot so Wien Modern, Klangspuren Schwaz in Zeitimpuls Innsbruck.

Slovenski pianist Jan Satler, nekdanji predavatelj na mdw v okviru programa Young Artist in Residence, je trenutno član in organizacijski vodja Platypus Ensemble. Sodeloval je pri več kot sto krstnih izvedbah ter nastopa z vodilnimi avstrijskimi ansambli s področja sodobne glasbe.

Zaa Zaa Trio se razume kot enotna umetniška, interpretativna in posredniška celota, ki soustvarja prostor med kompozicijo, urbanim prostorom in občinstvom.